Premeriš me
s hladnim nasmeškom,
da si oblačim puloverje
sredi poletne pomladi
in si z lasmi
zakrivam obraz.

Če bi se ponašala z njihovo dolžino,
bi si z njimi
zakrila prsi
in trebuh
in jih spela na bokih.

Namesto tega
se sramujem
redkosti štrlečih štren
in sem jaz
približno jaz

le v nočeh brez lune,
v prostorih brez luči,
v naravi brez ljudi.

Odeta v črnino.

MOMO