z osvetljenimi vekami opazujem jutro
kako se v tančicah tihotapi v kuhinjo
premaguje gravitacijo in lovi zlate delce
ki se pod podplati sestavljajo v spiralo želja
v mislih te pobožam z dolinami in gozdovi
stegnem roke prek neba
tvoja toplina puhti proti meni z leskom kresnic
in svilene pore so v nenehnem stiku s tvojimi
kuhinja umeša rumenjake med stepene beljake
in žarki se potopijo v neukrotljivo zmes
skodelici skočita na pult poleg sladkorja
žgečkata se, brbljata
s police vzamem rdeč vrč z rumenim pokrovom
ne upira se pod notami prstov in se raznežen zavrti
vonj po kavi premaguje robove
stresa se v lonček
kjer skakljajo mehurčki
zaprem oči
vonjam, kako se smejiš
s konico nosu se dotikam tvojih čudovitih gub
tako rada jih imam
ljubkujem jih kot najčistejši diamant
kava se oglaša
prelijem jo v skodelici, ki očarljivo zevata
opojna tekočina, sladkost, mlečna belina
s srebrno žličko se sreča domišljija
skodelici se usedeta poleg medenjaka
nad opitimi snežinkami vijuga sopara
ponovno zaprem oči
gledam te
gledam
užijem
v neskončnem hrepenenju
kavo iz obeh skodelic

sheeba