Zdrznem se vsako jutro,
ko v ogledalu zagledam
razrvan obraz,
ki tako očitno kaže
sledove preteklosti.
Spisal sem jo sam
in zato je toliko težje.
Lažje bi bilo kriviti druge.
Tako lažje.
A resnica kot božja šiba
je s prstom uperjena vame.
Še nedolgo tega
zlival sem žolč
na tistih redkih nekaj ljudi,
ki verjeli so vame
jih izgubil in danes so tujci.
Danes drugačen sem človek
z vestjo
s čustvi.
Ti.
Tebi je uspelo.
Zmaličeno maso odurnega človeka
si zgnetla v človeka z vestjo.
Obarvala si mi temo
ozaljšala obraz.
Hvala ti.

igor žuravlev