NEUTEŠENA ŽEJA (sonet)
Prgišče kapljic dlan je ulovila,
poklon mi dalo je nebo pomladno,
bleščale so se svetlo, nenavadno.
Jih spila sama bi? Jih podarila?
Razmišljam, kdo od mojih potrebuje
jih bolj kot jaz: sinovi bi jih pili,
si najbolj bi jih starši zaslužili,
verjetno mož jih žejno pričakuje,
prijateljice bi jih rade vzele …
Gorje mi, saj dragulji kot prividi
so kaplje dragocene – izhlapele!
Čakala sem predolgo tam v poltemi,
le bled napis na dlani se še vidi:
oprosti, hvala, prosim te in vzemi.
poklon mi dalo je nebo pomladno,
bleščale so se svetlo, nenavadno.
Jih spila sama bi? Jih podarila?
Razmišljam, kdo od mojih potrebuje
jih bolj kot jaz: sinovi bi jih pili,
si najbolj bi jih starši zaslužili,
verjetno mož jih žejno pričakuje,
prijateljice bi jih rade vzele …
Gorje mi, saj dragulji kot prividi
so kaplje dragocene – izhlapele!
Čakala sem predolgo tam v poltemi,
le bled napis na dlani se še vidi:
oprosti, hvala, prosim te in vzemi.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: modricvet
- 02. 04. 2011 ob 09:03
- Prebrano 1550 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 980
- Število ocen: 32
