Neka pesem se obrne
tisočkrat okoli;
vsak po svoje jo razume,
tudi ti. Izvoli.

Nove rime požlahtene
v verzih smeh budijo,
bi po svoje rad obrnil,
glej, da ne pospijo.

Verzi petnajstkrat prebrani -
kaj le govorijo?
Le nikar jim več ne brani,
da ozelenijo.

Svojo pesem sam napiši,
ki bo skupek tega,
kar si bil in kar postajaš.
Še držiš se brega?

Breg odrine tvoje splave,
kjer refrene kuješ.
Vsi gledalci stran hitijo,
ti pa se sramuješ.

Pesem ta je čisto moja,
ne skeli pomisel,
da lahko je tudi tvoja.
V tem je vsega smisel.

Če jo hočeš, posvojiš njen
hecni tok besede.
Če pa ti po jetrih hodi,
znebi se te bede.

Lidija Brezavšček - kočijaž