Polzel si vame
kot zablatena mlaka,
vzburkana
od divjega regljanja
žab, ki so jim
še živim potrgali krake.

Jedla sva jih
tisti večer
ob prasketanju šporheta,
kjer sem zakurila
z majicami, s kombinezoni in
fotografijami
preteklega dvanajstletja.

Šuštenje bombaža
in predrzna kapljica
terana na nožu,
tik nad prtom,
dva brušena kozarca,
dekoracija,
ki se ne jé.

Zaplesala sva
po podu večnih
izgovorov.
Slani vrtinci obljub
so naju sezuli
in mi zlomili peto
na novih čevljih,
tebi pa razžrli rokavice,
bosi prsti so zagrizli
v mrežaste najlonke.

Samo žabe so
še zmeraj enako
regljale, rožnate
na češkem porcelanu.

Ana Jasmina