Zbujaš me iz zimskega spanja.
Danes sem odprla vrata,
vonj po zraku napolnjuje čute.
Hladen, a prijeten.
Zaprem oči, želim si zapomniti ta trenutek.
Zaradi nje,
sem iz brloga prinesla vso navlako časa,
lačna prihodnosti, si iz ostankov pojedin
naredim zajtrk.
Brišem prah v najinih dolinah
in na vrhove postavljam most,
spleten iz zank najinih misli.
Operem perilo z nežnim vonjem sprejemanja.
Cesta med nama, davno prevožena,
je bila samo ena od poti.
Najina stezica je plamen miru, večni ogenj,
globoko ujet v brezčasje.
Najdeni sva.

[font=Verdana][/font]

Sandra Kocijančič