Nič ni narobe, če hodite po robu
- česarkoli - le priklanjajte se ne,
in kjerkoli že ste, povejte vsem,
da ste, strme, opazili hladno luč,
upirajoč se vztrajno robu.



Nič ni narobe, če ste izčrpani od zgodb:
zgodile se vam bodo nove in z njimi nova luč,
bleščava poravnava bo za ovenele dni.
Zmedeni morda boste začutili ostrega duha.
Nič ne bo ostalo: le še spoštovanje zgodb.



Nič ni narobe, če ste morali oditi:
nagrajeni boste. Vrnili ste se in uzrli
morje zelene krhkosti. Poznate ga, duha,
ki vodi ga slepeča, v nelagodje odeta luč.
Veste : so kraji, kamor ne bi smeli priti.



Nič ni narobe, če ste odvrgli plašč.
Sneg grmi s streh, sveče butajo ob zmrzlino,
premražen je vsega vajeni mrkač.
In ko od sile poka drevje,
želim si zgodb, pokončnosti in polnih kašč.

Milenko Strašek