Malomarno izbran si stopil v cvetlični vrt
in s kristalom v očeh pazljivo izbral.

Z zlato rokavico si zajel nebesni prah
in ga brezbrižno vkoval v enkratnost neponovljivega vzorca.

V svilen plet, poželjivo prepleten,
si zavil redkim dano popolnost.

Z začudenjem si opazoval s srebrno verigo
priklenjeno srce in železen ključ v rokah.

Odložil si rokavico in se zagledal v rjasto dlan
in z blatom obložene čevlje.

S črnimi očali si prikril grozo
in bos stekel v čisto neznano.

LauraJ