Presežek (blankverz sonet)
Izpraznjen (kakor to stranišče, ki ga
zapuščam ravnokar), glasno prepevam
to prazno, plehko pesem iz estrade.
Na poti venkaj srečam se z Maticem.
(Glej, v sranju je menjava generacij!)
Matic me vpraša: »Če je Bog povsod,
mar ni ga nekaj skritega v Hudiču?«
»Hudiča,« pravim, »sin, saj ti si genij.
Povej to farju tam pri verouku.«
»O, to pa ne! Ne bom!« odvrne mali,
»Gospod, naš župnik, ne bi to razumel.«
In mislim si: poglej, kako bogat sem;
ko si želim tako nesramno malo,
da vse to kar imam je že presežek.
zapuščam ravnokar), glasno prepevam
to prazno, plehko pesem iz estrade.
Na poti venkaj srečam se z Maticem.
(Glej, v sranju je menjava generacij!)
Matic me vpraša: »Če je Bog povsod,
mar ni ga nekaj skritega v Hudiču?«
»Hudiča,« pravim, »sin, saj ti si genij.
Povej to farju tam pri verouku.«
»O, to pa ne! Ne bom!« odvrne mali,
»Gospod, naš župnik, ne bi to razumel.«
In mislim si: poglej, kako bogat sem;
ko si želim tako nesramno malo,
da vse to kar imam je že presežek.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Tomaž Mahkovic
- 21. 03. 2011 ob 08:32
- Prebrano 744 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 275
- Število ocen: 8
