Kot ponavadi
izstopiš na zadnji
postaji metroja
in počasi prihajaš
po eni od boga
pozabljenih uličic
da boš pozabljal
v kakšnem
od zakajenih barov
ob zvokih bluesa
kar si pozabljal
že tisočkrat
in Jack Daniels
bo tvoja edina družba
svoj obraz
boš nalepil
na sveže
obrisano mizo
in svojo žalost
poskušal
zliti v brezno
ki se mu reče
straniščna školjka
tvoj nočni monolog
prekine šele čistilka
ki pride
nekaj pred četrto
pa saj veš
in se predramiš
ona te že dobro pozna.

Joakim