Sobota razpira dlani.
Pokrajina spi in moje oči so zaklenjene.
Usta momljajo neslišne besede.
V kavni usedlini se nežno zasidra
ladja sanjarjenja.
Požirki zgodnjega vetra se
počasi topijo v grlu jutra.
Kriki vranov režejo koščke
oblakov, ki dremavo objemajo nebo.
Med zleknjenimi resami trav,
tipajoče poiščem utrip srca.

Silva Langenfus