Potolažena pustinja
ko gre lačna senca
po tilniku na kamen
medenice
na rep besed
ki so med vrati
priprte in njihove
tišine mlaskajo
za preperelimi
priložnostmi
ko se ozreš
pretrgana
opečenega lica
ne vidi več nihče
ploskajo tvojemu kričanju
pijejo iz tvojih oči
preobleke pesmi
kot curek
potolažene pustinje
spomladi
po tilniku na kamen
medenice
na rep besed
ki so med vrati
priprte in njihove
tišine mlaskajo
za preperelimi
priložnostmi
ko se ozreš
pretrgana
opečenega lica
ne vidi več nihče
ploskajo tvojemu kričanju
pijejo iz tvojih oči
preobleke pesmi
kot curek
potolažene pustinje
spomladi
Komentiranje je zaprto!
1.jpg "Nemo")
Napisal/a: Nemo
- 12. 03. 2011 ob 21:02
- Prebrano 1357 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 654
- Število ocen: 15
