Predrzno se potepajo pogledi.
Nič več skrivoma.
Občudujem te vsem na očeh.
V zavetju najinih svobodnih zidov
pa rastem v tvoji notranjosti.
Sežem do tvojih najslajših globin.
Prekrivam ti telo z nebrzdano strastjo.
Noro te ljubim in včasih se bojim,
da v strasti te zadušim.
Vročica mi stresa telo
in hranim se s tvojim bistvom.
Nahranjen odhajam v sanje,
kjer sanjam enake poti.

igor žuravlev