BARVNA SIMFONIJA

Zagledal sem se v modrino neba
lebdeč na blazinah svojih sanj,
modrina se spojila z modrostjo,
v um prišla je istost teh dveh stanj.

Moder biti in živeti z isto barvo
je daljnosežna želja vsakega srca,
rdeča rada vsakogar zaslepi,
prepolna strasti je in čutnega gorja.

Rjava barva me za enkrat greje
je barva zemlje, ki umirja splet želja,
zelena me kot tepih pod nogami,
preseva z zračnostjo presvetlega boga.

Svetle barve so naše pomočnice
spodbujajo celotni moj sistem,
oživljajo nevidna živčna vlakna,
v temnih je vsak človek ogrožen.

Moja narava se pod modrim nebom
sprehaja v meni kot božanstvo nad zemljo,
čutim nihanje te barvne simfonije,
s kančkom zlate me dodatno sonce pogosti.

tomi