[size=8][/size]

Nič ne ustavi
vzhajajoče meglice,
ki v soncu odvrže
srebrne in zlate bleščice
na krhke obronke neba.

Nič ne ustavi
sinjine neba,
ko plavajoče, rožnate zvezde
božajo nežno belino snega.

V dolini še žarijo
ognjeni grobovi
prečutih noči,
v tlečem plamenu
smrt,
brez besed,
se sama vase seseda,
in tiho, predano ječi.

Nič ne ustavi
drhtenja globin,
nevidnega plesa zelenih kril,
ki skozi razpokano skorjo
v brste pomladne
igrivo, svežo kri poganja.

Ignis