Prišel si s koraki osamelega starca,
z zmečkanim robcem sluzastih pljunkov v žepu,
prosil si za kozarec vina,
da ti odreši dušo
in lahko odložiš izsušene solze v naročje,
skloniš glavo
in z brezzobim glasom rečeš: Oprosti!
Nazdravljava na dan, ko si odšel,
na vse tiste tisočkrat prežvečene zgodbe,
ki so me trpinčile in preganjale,
da sem te končno lahko nehala ljubiti.
Minil je čas razmočenih dlani,
ki so do nerazpoznavnosti pohabile moj obraz.
Minil je čas opotekajočih korakov zblojene starke,
ki išče odpuščanje med obledelimi fotografijami.
Izpila sem do dna
in ti si odšel
s koraki osamelega starca,
ki sem ga ljubila.

Ignis