TLAKOVANI SPOMINI
ko prideš v vas
ves prosojen
z makadamskimi očmi
z glavo brez vzglavja
z dolgimi koraki
meriš cesto
ko stopiš v hišo
ti pogled spolzi
skozi lino na steklu
proti svetlobi
ki se preceja skozi vejevje
skrivenčenih borovcev
postan zrak domačije vibrira
kot mentalno siva
bazna gmota
neke minulosti
v shrambi občutkov in časa
v tlakovanih spominih
tvojih brazgotin
v nestrpnost zagledani prsti
tipajo po popku
izrabljenega stikala
zvabiti želijo
žaromete dneva
v črni rog
noči
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Jure Drljepan (JUR)
- 19. 02. 2011 ob 16:42
- Prebrano 1703 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 394
