Večina pesmi
ostane brez glasu
brez portreta
in brez vonja,
večina jih gre mimo,
kakor neznani prehitevajoči
na pešpoti do cilja.
Večina jim je smisel
nahraniti notranjo lakoto,
pomiriti upe
in jim celo dati poguma.
Ta pesem je roža brez vonja,
misel, ki jo zmore razbrat samo eden.
Drugače je brezpredmetna
in ni za branje drugih oči.

IŽ-lev