spomini
na moje otroštvo
so polni sonca
ki ga hladim
s pahljačo pozdrava

to žari
iz globin
materinih poljubv

spomini
na moje otroštvo
so veselje
in radost
očetovih modrosti

vrele so
iz vulkana
njegovega ponosa

spomin
na moje otroštvo
je sonce

vse do takrat
ko ne začne
izgubljat
svoje svetlobe

dokler
otrok v temi
ne izgubi
svoje igrače

in s to težo
vse te spomine
obrne na glavo

dokler spet ne cingljam
na drevesu življenja
moker in prekuhan
s pahljačo resnosti

za noge obešen navzdol

ivan z