Vitez srca


Le kdo napihal temne je oblake,
jih vklenil v tir markirane poti,
ujma grozeče postavlja se ob bok odplake,
bolečin nasršene v vid so nje osti
in konca krvnika vida bolu temu so pasti,
monstrum pijavke prepleta se v slake;
težak pelina kamen Amorja srce pesti,
enakost duš umira pod bičem Angela spake.
Vitezu srca dovolj še ni lažne moralne tlake,
ljubezni uzde natika,razcvet ji on krati,
abstrahira srce,ga pošilja med rake,
distonacijo ploda srca on klati;
iluziji raje naj on poreže zle krake,
mojstra laži naj spravi s poti
in čisto srce usmeri v rute si take
radosti,kjer vrednost duha se rodi !

Silva Šturm