v dolžini dneva so prenehali spraševati po odhodih časa
ni bilo dovolj prihodov
da bi se objem in poljub lahko spojila
v parku, kjer je baročni vodnjak z ljubimcema pod ostrešjem
se nadaljuje najina zgodba
ki premosti vsebino vesolja
je greh
ni greh
če dvoje src v križišču trči in se zlepi
ne preneha
želja
in hrepenenje
ne odteka
jutra se začenjajo z molitvijo
po še
ko ni dovolj
in je tišina najhujša mora
ko se tvoj glas premika z vetrom iz kotline proti morju
med dlani ujamem metulja in ga pošljem tebi
z objemi, ki so na daljavo vulkansko goreči
omamlja me srečanje na Tromostovju
Cankarjevo nabrežje zavibrira pod najinimi nogami
in se ne pusti motiti
v gledanju prijema grad skloni svoj vrat
obriše solzo, ki postopa na stolpu
nasmeh se naseli na dvorišču in cvetje zadiši
višnje
tiste vroče višnje
ki jih hladi kepica sladoleda
drsijo po grlu
ko ležim v tvojem naročju
in se z medenico predajam plesu tvojega drobovja
pogrešam te
pogrešam
do onemoglosti
da sklepi odtekajo
kosti se redčijo
mišice trzajo ob najmanjšem prepihu
in utrip je neslišen
tako smrtno tenak

sheeba