Ogromna skalna pečina.
Na njej pa strašni grad.
Že stoletja živi v njemu grof,
ki hudiča je imel rad.

Svojo dušo je Rogatemu prodal,
S tem on nesmrten je postal.
Vse ima svojo cene,
zdaj pošilja mu duše izgubljene.

Do zadnje kaplje izpije jim kri.
Pokaže kje gospodar živi.
V votlini močno žareči,
pri najbolj žareči peči.

Če se dela naveliča,
Rogati da mu okusit biča.
Nepotešljiva je njegova sla,
vsako uro potrebuje grešnika.

Duša kakor brezno prazna,
kakor led je hladna.
Srce mu dolgo več ne bije,
le-ta dal bi mu topline.

Adriano Trnovšek