Hodim po stepah sam,
Po travnih jasah, ni jim konca.
Opazujem narave darove,
Ki me spremljajo v koraku.
Prelivava se drug v drugega,
Postajava en sam bit.
Se utapljam med gozdovi
Med zelenjem šelestečim.
Kakor medved pot si utiram,
V tolmunih deževnice moči nabiram.
Iščem njih, ki že ležijo,
Smrtne postelje otepajo se,
Hrabro se upirajo,
Častno še umirajo.
Bratstvo in edinost,
Srčnost in poštenost,
Prijateljstvo resnično
Niso iluzije le.
So resničnost življenja,
Ki primorani so ga živeti.
Se zavedajo propada,
Pogum in čast... Navada.
Boj le krut plenilec je,
Ki sega v njih življenja hlastno.
Hkrati v mojega posega,
Ker diham z njimi in živim,
Za njih utehe se borim...
Ljubim z njimi in žalujem,
Veselim se, obupujem,
Se borim in se bojujem,
Nikdar več ne podcenjujem.
Se zanesem le na njih,
Ker sem dihal z njimi v dih...