NIČESAR NISI IZGUBILA
Mrak,
iz katerega si prišla,
jamo,
iz katere si ušla glasu, starejšemu od spomina,
ogenj,
ob katerem si plesala s tropom divjih volkov,
pesem,
ki te je pokopala v gozdu nozdrvi,
ko si med listjem sledila šušljaju Evridikinih oblek,
brazdo,
v katero si padla in se skotalila
v deročino raztopljenih svetov,
delto,
ki te je izlila v morje Chanela,
roke,
ki so te dvignile v blaznost obnemele kosti,
in laske,
s katerimi si prerasla tesnobo lobanje,
si našla med reliefom vrat,
ko si čakala, da te sprejme starka.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: breza
- 07. 02. 2011 ob 12:49
- Prebrano 1706 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 1547
- Število ocen: 41
