Angeli bedijo
Nekoč se me dotakneš,
tiho, komaj čutno.
Takrat bom vedel,
da odhajam.
Odhajam domov.
Tam, kjer sem nekoč že bil,
tam, kjer ponovno najdem svoj mir.
Nekoč zapustim.
Prelepi ta svet,
svet, kot v pesmih piše poet.
Kako rad bi videl
prav vse ljudi,
da nikoli nihče več ne trpi.
Kako rad občutil
iskrice v očeh,
belo svetlobo,
ljubezen v ljudeh.
Nevidni ob meni
Angeli bedijo,
v sanjah pojo mi,
z mano govorijo.
Jih včasih ne slišim,
občutim, da sem sam,
a vendar verjamem, da tukaj so vsak dan.
Kako rad bi videl
prav vse ljudi,
da nikoli nihče več ne trpi.
Kako rad občutil
iskrice v očeh,
belo svetlobo,
ljubezen v ljudeh.
Poslano:
02. 11. 2020 ob 14:43
Spremenjeno:
02. 11. 2020 ob 15:43
Me veseli, da se je še eden sokrajan odločil, da objavlja na portalu Pesem.si.
Upam, da boš prišel do spoznanja, da na tem portalu se lahko pesniško izpolnjuješ.
Želim ti vso srečo in dobrodošlico !
Lp! R. V. - Žiga Lev
urednica
Poslano:
06. 11. 2020 ob 16:34
Spremenjeno:
06. 11. 2020 ob 17:34
Pozdravljen, Stojan, tudi v imenu uredništva, lepo, da si se nam pridružil,
lp, Ana
Poslano:
08. 11. 2020 ob 18:20
Spremenjeno:
08. 11. 2020 ob 19:20
Hvala lepa Ana, vse se zgodi z razlogom.
lp, Stojan
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Stojan Knez
- 02. 11. 2020 ob 14:21
- Prebrano 470 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 70.42
- Število ocen: 6