Kakor rosa pada na zemljo,
polagaš roke na moje telo.
Kakor sonce, ki naravo budi,
občutek, ko se k meni stisneš ti.

Dekle pojdiva bosa, tja do reke.
Po rosni trati, čez vse prepreke.

Tam ob reki, v mehki travi.
Prepustila se lepi bova naravi.
Kakor polha dva, se stisneva,
pomladnem soncu se razdajava.

Dekle pojdiva, tesno objeta skozi vas,
Da bodo videli vsi čigava zdaj sem last.

Rad pokazal bi ti kotičke skrite,
Kaj našo vas krasi in čarobno naredi,
Rad bi ti pokazal moje mladosti pote
Kjer odraščali smo mi…

Pojdiva, dekle pojdiva, še sam ne vem kam.
Pojdiva skupaj da spet ne ostanem sam.

Ob tebi vse je drugače, vse je lepše.
Vse popolno in brezskrbno, tako mi paše.
Tvoja bližina me popolnega naredi,
Srce pa . . . ŽIVI

Adriano Trnovšek