Hitim
hitim
da zaživim v brezčasju časa
kjer sekunde so kot kaplje oceana
hitim
da splavam v življenja reki
ki me z jari vlečejo
na kalno dno
hitim
da najdem izgubljeno vero
in bi porazil vsako bedno laž
ki spira mi možgane
v prepihu velikih obljub
hitim
da doživim ljubezen v sovraštvu
kjer sreča bi zavist pregnala
s trona vražjega semena
hitim
da doživim pomlad v jeseni
ko mil obraz bi delal družbo gubam
in pocelil jih z obližem
sinjega deviškega nasmeha
hitim
da zbrišem vse stopinje v snegu
z ugrezom kažejo na težko breme
cule lahkega življenja
hitim
da poletim s polomljenimi krili gori v nebo
ki celi rane in zaraste mi kosti
hitim
da vržem bumerang
ki vrne mi pozabljene spomine
in ukradene skomine
hitim
da vprašam svojega Boga
če sploh obstaja
hitim
ko slišim skrhan rez rjave kose
belega skeleta
hitim
življenju ubežim
z razlito dušo večno spim jabolko
Napisal/a: jabolko
Pesmi
- 05. 02. 2011 ob 21:58
- Prebrano 685 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 176
- Število ocen: 7