Pozabi Tahrir.
In obljube padajočih dreves.
Demokracijo lahko nosiš v žepu
in jo obešaš na zvon.
Z njo lahko spuščaš zmaja nad glavami
prestrašenih bratov.
Pa bo še vedno vojni manifest.
Svobodne so lahko kamele,
ljudje so preveč zaznamovani,
enkrat preveč so stisnili roke v pesti
in na prsih nosili bodečo žico.
Pozabi Tahrir, Tiananmen.
Sloviti Egipčanski narodni muzej
bo na stene obešal snemalno opremo
tujih novinarjev in pozival
k miru in zadržanosti.
Pljuvanje in palice namesto
jutranjega "Bismillahi- Rahmani- Rahim",
prelet vojaških letal
mimo široko odprtih otroških oči.
Pozabi Tahrir.
Pozabi Muslimansko bratovščino.
Ne poimenuj svojih otrok.
Lažje jim bo brez imena,
ko bodo v mreže lovili kamenje
namesto metuljev.

Barbara Žvirc