Na hodniku nekih sanj I/III (SONET)

Zdaj vem, da krila rada bi imela
za let iz najine boleče zgodbe,
da spereš agonijo moje sodbe.
Da, krila! Z njimi stran bi poletela.

V obraz si nasmejana in zlagana,
se zdiš prav neresnična in ubita,
globoko v drugo, tuje srce skrita,
prav nič več srčno nisi meni vdana.

In kljub temu, da zdaj si tu pred mano
v mehkobo pajčevine spet ujeta,
ko gnezdo tkem ti mehko, celim rano,

ti v srečo si za drugega odeta.
Ljubezen gledam ali črno vrano,
ki širi krila in nebo preleta?

jabolko

Komentiranje je zaprto!

jabolko
Napisal/a: jabolko

Pesmi

  • 01. 02. 2011 ob 22:06
  • Prebrano 851 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 250
  • Število ocen: 5

Zastavica