Na hodniku nekih sanj I/III (SONET)
Zdaj vem, da krila rada bi imela
za let iz najine boleče zgodbe,
da spereš agonijo moje sodbe.
Da, krila! Z njimi stran bi poletela.
V obraz si nasmejana in zlagana,
se zdiš prav neresnična in ubita,
globoko v drugo, tuje srce skrita,
prav nič več srčno nisi meni vdana.
In kljub temu, da zdaj si tu pred mano
v mehkobo pajčevine spet ujeta,
ko gnezdo tkem ti mehko, celim rano,
ti v srečo si za drugega odeta.
Ljubezen gledam ali črno vrano,
ki širi krila in nebo preleta? jabolko
Napisal/a: jabolko
Pesmi
- 01. 02. 2011 ob 22:06
- Prebrano 851 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 250
- Število ocen: 5