MIR
Prek strme doline, neskončne tišine,
prek sončnega mrka spustila sta dva
se v vetru rojena goloba srca.
Z mehkimi krili nedvomno v sili
pristala na starem bi hrastu morda,
če ne bi nekje, tam onstran sveta,
v svetlobo verjela popotna duha,
ki cilju sledita v letu do tja.
prek sončnega mrka spustila sta dva
se v vetru rojena goloba srca.
Z mehkimi krili nedvomno v sili
pristala na starem bi hrastu morda,
če ne bi nekje, tam onstran sveta,
v svetlobo verjela popotna duha,
ki cilju sledita v letu do tja.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Ajrin
- 24. 01. 2011 ob 19:53
- Prebrano 898 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 320
- Število ocen: 8
