Še živ je krut spomin, ki vtihotaplja
se v misel mi, kot nemi film Baghdáda,
ves črn in bel in rdeč, ko iznenada
raztreščene granate v vonj pretaplja.
Se v Évfratu razredčena raztaplja,
a ne utopi je Tigris, ne triada
s slo po črnem zlatu. Šeherezada
ve, da nesmiselno prelita kaplja
v pogledih tisočletja že odseva,
očem odvzeta vera, up, sijaja
ne povrne, dokler v dolino gneva
ne bo posegla blaga luč s Sinaja.
Vse doživeto je, kar razodeva
pomen šansona iz peklá do raja.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pepelka
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!