TAKO KOT MORA BITI
Končno
se iztrgaš iz kamnitih prsi
osivelega Nanosa.
Posušiš objokane skale,
vihravo zažvižgaš med golomraznice
in sunkovito odplešeš v dolino.
Odpihneš podočnjake megle.
Nakodraš poležano pričesko morja,
odpreš polkna zatohle utesnjenosti.
Znova prebudiš zaspani utrip doline.
Burja. Ida Semenič- adisa
Napisal/a: Ida Semenič- adisa
Pesmi
- 21. 01. 2011 ob 17:17
- Prebrano 1636 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 911
- Število ocen: 23