Mi smo pridne mravljice,
resnične,ne iz pravljice,
mimo rožic,preko trav,
težke zemlje in goščav,
malo levo,malo desno,
da v vrsti ni pretesno,
korak naprej,pa dva nazaj,
hiti,hiti naš direndaj.
Na hrbtu s culo preveliko,
premagamo vsako bodiko,
Noč in dan se trudimo,
da si grad postavimo.
Vanj pripeljemo kraljico,
sledi gostija z mravljično potico.

Ida Semenič- adisa