Ne razumem...zato mi je všeč.
Ne maram, da razumem...
Te gledam, ko spiš,
ker me tako moti....

Ure so težke in počasne...
poljubi tako brez izraza...
ti kot plamen iz mraza...
jaz led, ki ne ugasne...

Saj vem, da bom šla in spet bom svoja...
Daleč bom šla, a ne dovolj, da bi vedela...;
bi mi verjel, če bi rekla, da sem tvoja?
...Bi ostal, če bi rekla, da nisem...

Anja Koretic