Praznina v srcu me tišči,
duša lakoto trpi;
takrat, ko tebe, ljubi, ni,
vse hladno, prazno se mi zdi.

Se čustva zlivajo v neznano,
hrepenenje k tebi je poslano,
frfotajo misli mi kot ptice,
v domišljiji slišim tvoje klice.

Pustinja, dragi, sem brez tebe,
kot prašne delce čutim sebe;
po žuborečem glasu hrepenim,
le zlitja s tabo si želim.

Čas počasi se premika,
pred očmi vseskozi tvoja slika,
v srcu hranim tvoj pogled,
še čutim strastnega poljuba sled.

Ko me ponovno boš objel
in ljubezen strastno mi zapel,
bo v dušo sonce posijalo
in pustinjo s srečo obsijalo!

levinja