Še vedno rana me boli,
Še vedno v srcu me skeli.
Pogrešam tvoj dotik,
še bolj pa tvoj nasmeh.
Spomin nate je še živ,
pogled na tvojo podobo igriv.
Spomnim se na izlet,
s katerim polepšala si mi svet.
Živi tvoji so dotiki,
ko si sedla mi na kolena.
S tabo bil sem živ.
Noro bil zaljubljen sem vate.
Boleč spomin je nate.
Zakaj tedaj ljubezen sem tajil?
Zakaj sem se pred svetom skriv?
V drugih ženskah tebe sem iskal.
A v vseh ljubezen sem izdal.
Draga pokazala si mi svet,
dokazala da lepo je živet.
Nikoli te pozabil ne bom,
in le s tabo srečen bom.

Adriano Trnovšek