Šansonet (za dvanajststrunsko kitaro)


V akustični dvorani, templju mira,
z oddaljene samote, adoráje,
spojeno v strun sozvočja med nihaje,
me vsrka medprostorje, ki vibrira.

Molekularni flúid se razprostira
'spod prstov med barréji v mole, maye,
z višajev spe v otožnost med nižaje,
'znad doline nedrij pečat odstira.

Kar vre z neba v to tiho pesem joka
in hoče, da srce jo moje izlije,
me prek' vrzeli vodi kot otroka;

kar jék odmeva ... vsega ne razkrije.
Srcá v dlaneh Ljubezni spremlja roka!
Zato šanson, ker solz vseh ne izmije ...

pepelka

Komentiranje je zaprto!

pepelka
Napisal/a: pepelka

Pesmi

  • 19. 01. 2011 ob 02:10
  • Prebrano 691 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 305
  • Število ocen: 8

Zastavica