odšla je skozi škrtanje noči

k požrešni reki
vklenjeni v svinčeni odsev lune

iskala je nikoli razvozlane niti
brskala med vprašaji in klicaji časa

odgovorov si ni znala izrisati

tonila je v brezno depresije
klonila je pod težo bremen

ovita v lepljivost somraka
se je ihte zazrla v tresoče roke

prisluhnila je dušečim stokom molka

pozabila je renesanso nočnih trav

ugibanj ni prenesla
iskanja so zamrla
v svetlobi ugaslih svetilk

med ločjem v rečnem rokavu
je našel neki mladec
pravzaprav ribič

napihnjeno telo
... ...

stare opravljivke so staknile glave
polglasno so šušljale o tem in onem

vedele so prav vse

doma je žalost prerasla v jok
krivda je trkala mimo razuma
zanikala je zlagane resnice

Lea199