Naj poje skozi stihe moje bose;
prezrte vzklike zrkel naj izvleče,
skrivnosti krhljev iz izkušenj vreče,
pozabljen nežni vonj deviške rose.

Vseh pesmi nisem kanil napisati-
veselje jih je samo podarilo,
spet druge jedko žrelo je zvarilo
tako grenkó, da nočem jih več brati.

Že greva skupaj zlagoma v tercine,
užijva sad njih rožic, preden kôse
preseka zrak strašljiv sijaj ostrine.

Prešerne, kisle in kovane kóse
-poet v sonet svoj slej ko prej odrine-
naj poje še skoz stihe moje bose.

Y