Razpeto in napeto na loku,
raztegnjeno do obisti
grozeče razprto nebo,
odmika bledo lice, odmika
prozorne zenice zrkla,
odmika brazgotinasto telo.

Tisoče majhnih rok steguje
svoje jezike v nevidnost.
Tiplje, okuša ugaslo neskončnost.
Na vse pretege zateguje sloke
misli, da bi zrasle, se raztegnile,
dotaknile. Občutile.

Silva Langenfus