Hodim brez

Hodim brez
božanskega občutka
sonce mi nagaja
v oči brez sramu
pošilja stare spomine
ko bi morala
misliti
na nekaj drugega
pa mi to preprosto ne uspe
Čas se je postavil kot
modri policaj
a me ne ustavi
čeprav se hoja
ne zdi božanska
ne vem zakaj pospešim
niti sile ni
da bi uspela bežati
hodim brez božanskega občutka
lisice mi nagajajo
ostajam zvita
in spet sonce
ki neutrudno
mrši moje lase
in mi nagaja s preteklostjo
takrat pa se spomnim
ti si ta korak
ki ga zdaj odrivam
stran z otopelostjo
roke se raztrgajo na dvoje
pokažem jezik
in stečem
maraton
poljubim sonce
izginem za prvim vogalom
sosednje ulice
svobodna sem
sedaj v realu
tu s tabo in s čevlji
ki so tvoj objem
hodim brez božanskega občutka
z zavihki pogretega nasmeha
in hodim tako
da te ne obrabim

Nemo

Komentiranje je zaprto!

Nemo
Napisal/a: Nemo

Pesmi

  • 08. 02. 2008 ob 09:13
  • Prebrano 859 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 225
  • Število ocen: 6

Zastavica