Alfa med Kentavri
Rekla mi je da so njena jutra
Obsijana s tremi sonci
Tam kjer je doma
Prišla je
Da občuti vonj
Preznojene
Svobode
Na hrbtu
Divjega konja
V hipu je odvrgla
Vsa svoja svetleča oblačila
In se spretno zavihtela
Na iskrega vranca
Ki je razširil svoje
Vlažne nosnice
In razposajeno
Hrznil
Strastno me je stiskala
Z oblimi koleni
Ko je radostno
Poskakovala na meni
Veter ji je mršil vranje lase
In valovanje njenih
Vulkanskih prsi
Je poganjalo kri v
Moj božanski ud
Ob pamet me spravlja
Meglica hrepenečih vonjav
Iz njene časovne
Razpoke
Skozi ozek kanal
Sluznate vesoljne črvine
Naju potegne
V maternico
Pramaterije
Eno sva
Ko se zopet zbudiva
V dvojino
Zagledam nad sabo
Proksimo
Najmanjšo
Od treh
A je meni
Najbližja
Med
Kentavri
Ljubim jo
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dane
- 05. 01. 2011 ob 13:59
- Prebrano 1945 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 785
- Število ocen: 22
