Tvoje ime
podivjana luna se je besno zažirala
v črno snov nebeških pljučnih kril
in samo en oblak se je paral
na ostrini gorskega grebena
njegovo drobovje se je prav počasi
vrtinčilo navzdol po škrbinastih zarezah
ostarele kože kamnitega orjaka
njegove silikatne kocine
so mi prebadale kožo podplatov
ko sem plezal proti vrhu
prsi mi je grela kožnata vrečka s talismanom
ki mi ga je poklonil ostareli mag
če boš zmogel to strmino
si dovolj močan
sleci obleko in snemi klobuk
sezuj si obuvala
pred njo boš prišel tak
kot si se rodil
naredil sem
velik krog iz kamnov
stopil v sredo in zapel
pridi ti triroga pošast
raztrgaj me in me požri
a prizanesi moji dragi
prihrumela je kot grom
in razcefrala mojo zavest
na tisoče koščkov
ni me več
in vendar
sem
zdaj samotno ždim
v njeni sredici
a njeno ime
sem že zdavnaj
pozabil
le tvojega
ne bom nikoli
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dane
- 30. 12. 2010 ob 01:13
- Prebrano 1185 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 704
- Število ocen: 20
