Posteljna premetanka

Tvoje koleno na mojem boku in moje nekje vmes,
da mi neka dlan šari po glavi, me ščipa -
saj res, ni tvoja, je od tamale,
ki je tudi nekje vmes, med snom in crkljanjem.
Moje stegno hlepi po zraku,
z druge strani že kurja polt -
kdo je spet pozabil naložiti na ogenj -
drobcena dlan me vnovič ploskne po licu,
da pomislim, kako lepo nama je bilo nekoč,
ko je bila postelja dovolj široka.
Pa ne, saj ni nič narobe s stiskanjem,
ko bi le uspela pregnati mravljince iz noge
in si poravnati trup, ne da prebudim mačko,
ki se ne zmeni za sopihanje in prerivanje,
samo zadovoljno zaprede in s tačko zakoplje
še globlje v odejo.
S težavo obrnem ukleščeni gleženj,
tamalino dlan pa pustim, kjer je,
ker je lepo čutiti bližino
in ker se bojim, da bi sicer detece
glasno zasmrčalo.
Pomislim, kako se počuti ribica
v mreži za ulov
in se potolažim,
da so včasih cele družine
jedle spale seksale
v enoposteljnih sobah.

yoyoba

Komentiranje je zaprto!

yoyoba
Napisal/a: yoyoba

Pesmi

  • 25. 12. 2010 ob 16:49
  • Prebrano 735 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 210
  • Število ocen: 5

Zastavica