NEVIDNA SLED

So me misli zapustile
od njih ostala je le sled,
ki me stalno opominja,
da kot kamen sem zaklet.

Obuditi skušam si preteklost,
ta naj v duši bi bila,
ne najdem vrat, ki bi vodile,
v pravo kamrico srca.

Zato vsi tavamo po svetu
obsijani s soncem in lučjo,
mislimo še kar s praznino
ne bi našli se s sledjo.

Telo se šibi pod koraki
z voljo vso obteženo,
ne bom ji mogel pobegniti,
ker je vezana s vestjo.

tomi