iščem tvoje
dišeče sledi
v belem metežu
sredi strmih gora
na mojih razpokanih ustnicah
je pristala igriva snežinka
in za trenutek sem zopet okusil
sled tvojih solza hrepenenja
pozabljene sanje
se luščijo s preklanih fasad
zamrznjenih dvorcev
ledene sveče kapljajo
nov čas skozi sito
minljivosti
veš, iztrgal
sem se
iz objema
Snežne kraljice
in začarano steklo
mi je padlo iz oči
iz njega sem
z golim srcem skoval
steklene snežinke
ki bodo svetile
na tvojih ušesih
in prsih
kot zaščita
kot simbol
svobode
začutil sem
dih pomladi
razpel bom
svoja pljuča
kot jadro