Leviatan

Sem obhod in žrtvenik.

Proti meni so stegovali mreže
in napenjali očesa iz premcev,
drgnili žulje ob ostre palice,
pljuvali čez ramo,
čeprav so bili na krovu samo bolhe in psi.

Usahli cvetovi zasajene pomaranče v loncu
so od nemira nalašč sušili svoje cvetove,
še morje je želelo izpljuniti
moje nagačene in mrzle besede.

Težko je, če se ljudem
upre njihov poljudni človek.
Težko je, če na rjuhah zjutraj
otipajo tuje misli.

Oblaki kašljajo in pena morja
se zdi nepotešena in razgali
svoja ustja za prve može.

Sem stiska jezika in plod.

Ko se zmočijo jadra,
gosta, bela sol
očisti ljudi,
da ne bi tonili še globlje.

Nemo

Komentiranje je zaprto!

Nemo
Napisal/a: Nemo

Pesmi

  • 13. 12. 2010 ob 21:54
  • Prebrano 854 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 225
  • Število ocen: 6

Zastavica