Svet hrapav je od jutranjega svita,
na mizi mrtvo sadje in svetloba
utišanega sonca. Zunaj proga
betona, rje v poceni kič zavita.

In beli človek, ki tišino išče
v nakupu dneva ali v stari šibi,
ne gleda prav, ker lažni so namigi
iz pisanih izložb tja na ognjišče.

Kdo bi verjel še carja oblačilom,
so mehka, ampak mrki vonj grenkobe
ne zapusti v zlato odete sobe.

Kdo bi dehtel ob vsakodnevnih tračih
in bral o vzetih ženah milijonarjev -
če moraš že, se drži le pisarjev.

Nemo