Sivo jutro,
priprte oči.
Prižgem, ugasnem, prižgem, ugasnem luč.
V temi.
Vem, da je pred mano zaspan dan.
Nepotrebne misli kradejo energijo prejšnjih dni.
Nasmehnem se, smejim se, vse tako nepristno.
Bled obraz, premraženo telo,
oči, komaj odprte. Otožne.
Ne vem zakaj?
Kar pride tak dan.
...
Čakam, da zaprem oči.
Da odplavam stran od sivine.
...
Zbudi me,
s pladnjem energije.
Dubra Klin