Vse tako megleno

Sivo jutro,
priprte oči.
Prižgem, ugasnem, prižgem, ugasnem luč.
V temi.
Vem, da je pred mano zaspan dan.
Nepotrebne misli kradejo energijo prejšnjih dni.
Nasmehnem se, smejim se, vse tako nepristno.
Bled obraz, premraženo telo,
oči, komaj odprte. Otožne.
Ne vem zakaj?
Kar pride tak dan.
...
Čakam, da zaprem oči.
Da odplavam stran od sivine.
...
Zbudi me,
s pladnjem energije.

Dubra Klin

Komentiranje je zaprto!

Dubra Klin
Napisal/a: Dubra Klin

Pesmi

  • 09. 12. 2010 ob 15:29
  • Prebrano 722 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 90

Zastavica

Imate vsaj eno nujno obvestilo! Želite pregledati obvestila?
Ste prepričani, da želite zapusti stran? Vse spremembe bodo zavržene!